V Planici je ponovno aktiviran odštevalnik do FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih. Odštevalnik, ki smo ga postavili že pred nekaj leti, znova odšteva dneve, ure, minute in sekunde do vrhunca sezone pod Poncami.
Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala Planica bo med 26. in 29. marcem 2026 gostilo zaključek sezone, ki velja za enega največjih zimskih športnih dogodkov v Sloveniji in širše. V štirih dneh bodo na legendarni Letalnici bratov Gorišek potekale posamične in ekipne preizkušnje, vključno z moškimi tekmami ter žensko posamično tekmo, s čimer Planica znova piše zgodovino smučarskih skokov.
V Medlogu sta zrasla najvišja lesena večstanovanjska objekta v Sloveniji – štiri etaže in 19 metrov višine. Projekt predstavlja enega največjih sodobnih trajnostnih stanovanjskih razvojnih primerov pri nas.
Konstrukcijsko zasnovo objektov je vodil Bruno Dujič, direktor podjetja CBD in eden vodilnih strokovnjakov za lesene konstrukcije v Sloveniji.
Objekta sta grajena s tehnologijo X-Lam (križno lepljene lesene plošče – CLT), ki omogoča:
izjemno hitro in natančno montažo,
visoko potresno varnost zaradi majhne mase in velike togosti,
visoko požarno odpornost masivne lesene konstrukcije,
vrhunsko bivalno ugodje zaradi naravnega lesenega ovoja.
Bruno Dujič poudarja, da se masiven les v požaru obnaša predvidljivo – zogleni do določene globine in s tem sam sebe ščiti, medtem ko nizka masa konstrukcije pomembno prispeva k potresni varnosti.
Stanovanja so prostorna, svetla in energetsko učinkovita. Zaradi odlične zasnove in sodobnih sistemov ogrevanja so stroški energije nižji kot pri klasični gradnji, hkrati pa les ustvarja prijetno mikroklimo in občutek topline.
Squashland na Pesarski ulici v Ljubljani je največji leseni športni objekt pri nas in prejemnik dveh arhitekturnih nagrad (BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020). Objekt združuje vrhunske pogoje za šport, trajnostno zasnovo in energetsko učinkovitost.
Ključno vlogo pri projektu je imelo podjetje CBD, ki je zasnovalo leseno konstrukcijo objekta. Direktor podjetja, Bruno Dujič, poudarja, da les zagotavlja izjemno ambientalno ugodje, konstrukcijsko varnost ter optimalno razmerje med togostjo in težo objekta – tudi pri višini 14 metrov in osmih squash igriščih v različnih nivojih.
Teoretično znanje, ki ga študenti pridobijo na fakulteti, pri nas nadgradijo s praktičnimi izkušnjami in konkretnim delom na projektih.
Potrditev, da vzgajamo odlične inženirje, smo prejeli tudi na nedavnem dogodku Inženirji prihodnosti, ki ga je organizirala Inženirska zbornica Slovenije – med nominiranci za nagrado Darka Bega je bilo tudi magistrsko delo Razvoj postopkov za projektiranje z iQwood lesenimi paneli, ki je nastalo v sodelovanju z našim podjetjem.
Hkrati pa ostajamo zavezani tudi podpori slovenski lesni industriji ter razvoju inovativnih in trajnostnih produktov.
Inženirska zbornica Slovenije je 4. junija 2025 v Tivolski Švicariji podelila priznanji za najboljši magistrski deli v gradbeništvu in strojništvu za leto 2024 ter povezala stroko, gospodarstvo in najboljše študente.
V času, ko je uporaba umetnih, nenaravnih materialov dosegla skrajne razsežnosti in ko je vpliv gradbeništva na okolje več kot očiten, postaja jasno: netrajnostno ravnanje ni več nekaj, kar si lahko privoščimo. Zavest o omejenosti virov in ranljivosti planeta se neizpodbitno kaže tudi v gradbeništvu, kjer postaja ohranitev okolja nujna skupna skrb, saj uničeno okolje nima cene.
Les je eden tistih naravnih materialov, ki nosi upanje prihodnosti. A prav zaradi tega si zasluži posebno spoštovanje. Ni dovolj, da ga le uporabimo, treba ga je premišljeno načrtovati, ustrezno zaščititi in z njim ravnati strokovno. Naravni materiali zahtevajo znanje, izkušnje in predano sodelovanje različnih strokovnjakov. Pomembno je usklajeno delo in interdisciplinarna znanja arhitektov, inženirjev, izvajalcev, nadzornikov. Vsak člen v verigi ima ključno vlogo. Hkrati je pomembno vedeti, da trajnostni objekt ne more nastati na temelju logike najnižje cene. Potrebujemo najboljše rešitve, ne najcenejših bližnjic.
V prihodnosti se ne bomo več spraševali, ali gradimo z lesom, betonom ali jeklom, temveč, kako jih povezati. Hibridne konstrukcije bodo tiste, ki bodo znale izkoristiti najboljše iz vseh svetov: estetiko, udobje in učinkovitost lesa ter robustnost in nosilnost betona in jekla. To je po mojem mnenju prava pot pametnega inženirstva, kjer ima vsak material svojo vlogo v premišljeni celoti. Da pa se izognemo improvizaciji, pa so tukaj tudi digitalna orodja, kot je BIM, ki omogočajo odpravo napak že v fazi načrtovanja.
Ne pozabimo še na to, da vsak projekt nosi svojo okoljsko zgodbo. Že na začetku moramo oceniti, kakšen bo njegov odtis: koliko naravnih materialov vključuje, kakšna bo končna CO₂ bilanca in kaj se bo zgodilo z materiali, ko bo objekt odslužil svojemu namenu. Vedno znova se moramo vprašati, ali gradimo zgolj stavbo ali prostor za prihodnje generacije. Ravno ta zavest o širšem pomenu gradnje loči dobre projekte od resnično odgovornih.
Rebraste plošče vključujejo lesene rebra, ki so integrirana v osnovno strukturo plošče. Ta zasnova zagotavlja večjo togost in nosilnost, kar je ključno za gradnjo velikih razponov.
Povečana togost in nosilnost: Primerne za tla in strehe z večjimi razponi.
Manjša poraba materiala: Prihranki pri lesu brez zmanjšanja kakovosti ali zmogljivosti.
Uporaba:
Gradnja talnih in strešnih elementov z velikimi razponi.
Stenske konstrukcije z integriranimi podkonstrukcijami za izolacijo in fasado.
Xlam plošče z betonsko plastjo
Ta vrsta plošč združuje les in beton v hibridno konstrukcijo, kar omogoča povečano trdnost, požarno odpornost in odpornost na seizmične obremenitve. Beton lahko nanesemo v tovarni ali na gradbišču, kar omogoča prilagodljivost gradbenim zahtevam.
Večja odpornost na požar: Beton deluje kot zaščitna plast.
Seizmična zmogljivost: Omogoča večjo stabilnost pri potresih.
Hitra montaža: Prefabricirani elementi zmanjšajo čas gradnje na lokaciji.
Možnosti uporabe:
Konstrukcija stropov in tal.
Gradnja stavb na območjih z visokimi seizmičnimi tveganji.
Numerične analize in eksperimentalni testi
Za zagotavljanje optimalnih rezultatov so bile izvedene obsežne numerične simulacije in eksperimentalni testi. Cilj je bil ugotoviti najboljšo geometrijo, razporeditev materialov in druge lastnosti, ki zagotavljajo visoko zmogljivost in trajnost ob zmanjšani porabi materialov.
Optimizacija materialov omogoča prihranke do 50 % pri porabi lesa.
Testi so pokazali izboljšano nosilnost, togost in odpornost na obremenitve v primerjavi z običajnimi CLT ploščami.
Primerjalne študije in inovativne rešitve
Numerične simulacije in praktični testi so omogočili razvoj naprednih proizvodnih postopkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo mogoče zmanjšati debelino plošč, povečati njihovo učinkovitost ter izboljšati toplotno in zvočno izolacijo.
Razvoj hibridnih križno lepljenih lesenih plošč prinaša velik potencial za trajnostno gradnjo. Učinkovitost, odpornost in prilagodljivost teh elementov omogočajo širšo uporabo v različnih gradbenih aplikacijah. Nadaljnje raziskave bodo osredotočene na izboljšanje proizvodnih procesov in razširitev uporabe.
