Predstavili bomo enega naših pomembnejših projektov z vidika trajnosti in zmanjšanja ogljičnega odtisa pri gradnji, ki smo ga izvedli v letu 2023. Gre za nadgradnjo Poljanska-Roška, kjer smo dvoetažno starejšo stavbo nadgradili s tremi etažami iz križno lepljenih plošč in v konstrukciji uskladiščili kar 400 ton C02. Več o projektu si lahko preberete med našimi projekti X-Lam City Top.
Letošnja osrednja tema festivala »Too much? What is just enough?« odpira razmislek o trajnostnem razvoju, odgovornem projektiranju in iskanju ravnovesja med tehnologijo, arhitekturo ter vplivom na okolje. Vrednote dogodka se tesno prepletajo tudi z našim pristopom k sodobni leseni gradnji, kjer skozi inovativne konstrukcijske rešitve razvijamo trajnostne in učinkovite objekte prihodnosti.
BIG SEE festival predstavlja odlično priložnost za izmenjavo znanja, spremljanje aktualnih trendov ter povezovanje s strokovnjaki s področja arhitekture, projektiranja in razvoja. Veselimo se zanimivih predavanj, novih poznanstev in navdihujočih pogovorov o prihodnosti trajnostne gradnje.
Osrednji trenutek dogodka je bila prva javna predstavitev pobude in uradnega manifesta za Mednarodni dan bivanja z lesom, s predlaganim datumom 7. november. Pomen tega trenutka je dodatno zaznamoval podpis listine podpore pobudi, s katero so ustanovni partnerji izrazili skupno zavezo, da 7. november razvijajo kot dan kulture bivanja z lesom, strokovne izmenjave in širšega razumevanja vloge lesa pri oblikovanju kakovostnega življenjskega prostora. S tem se začenja proces dejavnosti z jasnim ciljem, da se 7. november uveljavi kot mednarodni dan bivanja z lesom.
Dogodek je potekal v okviru gostovanja razstave oziroma showrooma BIVANJE Z LESOM®, ki letos obeležuje 12 let delovanja. Projekt nastaja ob podpori nacionalnih partnerjev Direktorata za lesarstvo in SPIRIT Slovenija ter strateških partnerjev CBD, Geberit in Stilles.
Program je povezal predstavitev referenčnih lesenih objektov, pristopov in rešitev uveljavljenih podjetij lesene gradnje v Sloveniji ter njihovih partnerjev, nagovore predstavnikov ključnih institucij, predstavitev slovenske pobude za Mednarodni dan bivanja z lesom, izbrane butične destinacije iz lesa iz kampanje Wood We Go®, lesene izdelke izbranih lesarskih šol ter sproščeno mreženje po zaključku uradnega dela.
Dogodek je bil zato več kot predstavitev razstave in več kot podpis dokumenta. Bil je ustanovitveni trenutek širše pobude, ki želi v prihodnjih letih še močneje povezovati stroko, institucije, podjetja, ustvarjalce in širšo javnost v skupnem razumevanju, da kakovost bivanja, odgovorno oblikovanje prostora, premišljena uporaba naravnih materialov in prihodnost planeta niso ločene teme, temveč skupna naloga našega časa.
Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu prevladovali gradbeni materiali, kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes temu ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal celo vodilen gradbeni material v trajnostni stanovanjski gradnji.
Les je naravni gradbeni material, ki diha skupaj s prostorom, zato je življenje v hiši iz lesa bolj zdravo in prijetno. Poleg kvalitete bivalnega okolja pa je njegova velika prednost tudi mnogo hitrejša izvedba objekta.
»Les kot gradbeni material je dobil predvsem v sodobni trajnostni gradnji neko dodatno veljavo. Ko imamo lesen masivni ovoj, v katerem bivamo, živimo, nam les kot material uravnava zračno vlago in daje občutek bivanjskega ugodja. To je težko opisati, vendar ljudje, ki so to občutili, lahko povedo, da je razlika. In zelo veliko zdravstvenih ustanov se odloča in raziskuje, kako lesen ovoj vpliva na koncentracijo otrok v šoli, v vrtcu, ugotovili so tudi, da zniža srčni utrip preko noči. Vsi ti dejavniki so les kot naravni material postavil v ospredje, da povzroča najmanj stresa in dejansko najbolj prijetno bivalno okolje. Poleg tega pa delujemo trajnostno. Les je naraven material, ki po svojem odsluženem življenjskem ciklu propade. To pomeni ne obremenjuje okolja,«
razlaga Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad.
Križno lepljen les
Strokovnjak s področja lesene gradnje nam predstavi tehnologijo križno lepljenega lesa (X-lam), ki je že dve desetletji v ospredju sodobnega trajnostnega gradbeništva.
X-lam sistem imenujemo izvedbo lesene masivne konstrukcije iz lesenih masivnih križno lepljenih ploskovnih elementov, kjer so stene in medetažne plošče izdelane iz različno debelih večslojnih panelov. Tovrstne konstrukcije imajo izjemne prednosti pri požarni in potresni odpornosti, hkrati pa zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja nudijo izjemno bivalno ugodje. So najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid v klasični gradnji, vsi ostali sloji izolacije in finalizacije objekta pa se izvedejo na leseno masivno X-lam konstrukcijo z zelo enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja.
Razvoj in uporaba X-lam panelov je v velikem porastu, saj so prodrli že na vse kontinente sveta, njihova proizvodnja in poraba pa trenutno še vedno eksponentno narašča. Trenutno je v tej tehnologiji v zadnjih nekaj letih po svetu in tudi v Sloveniji izvedeno mnogo več etažnih stavb, celo 20-etažna, projektirajo pa se že še višje stanovanjske zgradbe in tudi druge najzahtevnejše arhitekturne konstrukcijske izvedbe. V tehnologiji križno lepljene gradnje se namreč lahko izdela tudi dvigalni in stopniščni jašek tako v manjših kakor tudi v več-etažnih objektih.
Lesena gradnja naj bi naraščala tudi v prihodnosti predvsem zaradi ekološko in trajnostno usmerjenega razvoja družbe, saj je les edini konstrukcijski material, ki ima izjemno »eko« bilanco. Glede na vse večji pomen visoko toplotno-izolativnih objektov (pasivni, nič-energijski in plus-energijski), kjer ima velik pomen tudi zrakotesnost, je lesena celovita X-lam konstrukcija brez toplotnih mostov edina smiselna in optimalna izbira za doseganje vseh potrebnih zahtev.
Začasni prostori SNG Drama Ljubljana, ki jih je zasnoval arhitekturni biro Vidic Grohar, so prejeli eno najpomembnejših evropskih arhitekturnih priznanj – nagrado EU Mies van der Rohe v kategoriji obetavne prakse.
Nagrado so razglasili v finskem Ouluju, kjer so med več kot 400 nominiranimi projekti izbrali sedem finalistov. Ljubljanski projekt je žirijo prepričal s premišljeno preobrazbo industrijske hale v prilagodljiv gledališki prostor, ki z minimalnimi sredstvi in hitro izvedbo ponuja kakovostno kulturno infrastrukturo.
Arhitekti so obstoječo stavbo oživili z nizkocenovnimi, a natančno načrtovanimi posegi, pri čemer so poudarili ponovno rabo materialov in trajnostni pristop. Žirija je posebej izpostavila, da projekt začasnost preoblikuje v močno arhitekturno izjavo ter aktivira prej zapuščeni industrijski kompleks.
Letošnja glavna nagrada je sicer pripadla prenovi razstavnega kompleksa v belgijskem Charleroiju, vendar uspeh ljubljanske Drame pomembno utrjuje prepoznavnost slovenske arhitekture v evropskem prostoru.
Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) bo aprila že sedemnajsto leto zapored odprl vrata kakovostne slovenske arhitekture. Po vsej državi si boste lahko ogledali več kot 100 projektov različnih tipologij.
Letošnji festival Odprte hiše Slovenije poteka pod naslovom Vsa merila arhitekture. Postavlja vprašanja: Kam meri arhitektura? Koga nagovarja? Za koga je “umerjena”? Ne gre zgolj za velikostno merilo, obseg arhitekturne naloge ali finančno zmožnost in dojemljivost naročnika. Arhitektura zna delovati v različnih merilih: nudi dom, odpira javni prostor, oblikuje krajino in gradi skupnost, a najpomembnejša je njena prava mera, ki dopušča medsebojne odnose, odprto in vključujočo družbo, spoštljivost do preteklosti in odgovornost do okolja.
Spodaj navajamo nekaj projektov, kjer smo sodelovali.
Razširitev Osnovne šole MengešL56: Nadomestni prostor SNG Drama LjubljanaStanovanjska soseska BrdoBloka KarantanikaHotel Zadružni dom v ČezsočiCenter za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov
Urban Future je največji evropski dogodek, namenjen razvoju trajnostnih in odpornih mest, ki združuje mestne voditelje, odločevalce, inovatorje, javne institucije in podjetja, ki soustvarjajo prihodnje razvojne usmeritve evropskih mest. Naše podjetje s predstavnikom dr. Jurijem Jančarjem se je dogodka udeležilo v četrtek, 26.03.2026 na tematskem pogovoru na temo Slovenian Wood Innovation Showcase – From Forest to Future Cities, kjer smo spregovorili o izvedenih nadgradnjah ter praktičnih primerih krožnega gospodarstva, oziroma ponovne uporabe materialov, ki smo jih v našem podjetju že izvedli.
Predstavljamo inovativen trajnosten pristop k leseni gradnji – projekt Dvojčki Pragersko.
Na mirni lokaciji ne daleč stran od glavne prometne povezave MB-LJ sta zrasli prvi dve od skupno šestnajstih skoraj nič-energijskih hiš. Osnova za energetsko učinkovite in estetsko dovršene domove je seveda trajnostna lesena masivna gradnja, ki je prilagojena dolgoročnemu in kakovostnemu bivanju.
Več si lahko preberete na naših projektih ali pa obiščete spletno stran Leseni Gaj
Mass Timber Seminar International 2025 je dvodnevni strokovni seminar o masivnem lesu in sodobnih lesenih konstrukcijah, ki je potekal 1. in 2. decembra 2025 na glavnem sedežu podjetja Rothoblaas v Cortaccii (Italija). Dogodek, ki združuje strokovnjake iz celega sveta, ponuja bogat program predavanj, predstavitev primerov iz prakse in raziskovalnih vsebin o temah, kot so hibridne strukture, odpornost na potres in požar, inovativni detajli ter prefabricirane fasade, s poudarkom na najnovejših trendih in tehničnih rešitvah v leseni gradnji. Na seminarju je sodeloval tudi Jure Jančar, ki je v svojem predavanju predstavil detajliranje hibridnih lesenih in jeklenih konstrukcij, izzive izvedbe na gradbišču in upravljanja z vlago, vse skupaj pa ponazoril s konkretnimi primeri, kot so športni center Squashland ter raziskovalni objekt InnoRenew, kjer je predstavil uporabljene rešitve in izkušnje iz prakse.
V članku Jelesena gradnja v primerjavi s klasično varnejša? strokovni prispevek temelji na razlagi dr. Bruna Dujiča, ki pojasnjuje, kako se lesene stavbe odzivajo na potresne sile in zakaj imajo v določenih primerih lahko boljše potresne lastnosti kot klasične gradnje. Poudarja, da lesene konstrukcije zaradi nižje mase in primernega načrtovanja zmanjšujejo potresne obremenitve, omogočajo večjo sposobnost deformacij in s tem zmanjšujejo tveganje za porušitev, če so elementi pravilno zasnovani, sidrani in povezani. Članek osvetljuje pomen ustreznega inženirskega pristopa, kakovostnih mehanskih veznih sredstev in celovite zasnove objekta za doseganje visoke stopnje potresne odpornosti lesenih objektov.
Leseni paviljon v Planici je sodoben arhitekturni objekt, zasnovan kot del prizorišča pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju. S svojo dinamično obliko in izbiro naravnih materialov se vizualno in simbolno spogleduje z okoliškimi skakalnicami in alpsko naravo ter izraža spoštovanje do okolja. Zasnovan je po trajnostnih načelih – več kot 90 % uporabljenih materialov je primernih za ponovno uporabo ali preoblikovanje po demontaži. Objekt iz treh vrst lesenih elementov (križno lepljene plošče, LVL-nosilci in termično obdelan les) predstavlja tudi odlično promocijo lesenega gradbeništva in prikazuje potencial te naravne surovine v estetiki in konstrukciji sodobne arhitekture.
