Na glavnem vaškem trgu je bil med letoma 1948 in 1950 s prostovoljnim delom vaščanov postavljen nekdanji zadružni dom, ki je bil središče dogajanja v vasi. Stavbo sta nato močno poškodovala potresa leta 1976 in 1998, in obakrat je dom doživel celovito prenovo. V zadnji prenovi so tako zagotovili tudi 9 socialnih stanovanj. Vendar pa je zadnji potres leta 2004 dom tako močno poškodoval, da se je občina odločila da objekta ne bo več obnavljala. Kulturno življenje v domu je tako z zaprtjem trgovine in izselitvijo prebivalcev popolnoma zamrlo.
Objekt, ki je nato na dražbi leta 2017 kupilo podjetje KIO v lasti družine Komac Kopač, pa je sedaj ponovno zaživel.
Prenova je združila ohranjene elemente obstoječega objekta s sodobnimi arhitekturnimi in konstrukcijskimi rešitvami. Zunanjost objekta je ohranil svoj prvoten izgled, medtem ko je notranjost povsem prenovljena, konstrukcija pa je lesena. Nova Vila Soča tako razpolaga z 20 hotelskimi sobami, restavracijo, wellnesom in večnamensko dvorano.
Pri izvedbi projekta je sodelovalo tudi podjetje CBD d.o.o., ki je bilo odgovorno za projektiranje, dobavo in montažo lesene konstrukcije. Projekt je bil za našo ekipo še posebej zanimiv, saj je moral vsak konstrukcijski poseg spoštovati značaj nekdanjega Zadružnega doma, hkrati pa izpolnjevati zahteve sodobnega hotelskega objekta.
Investitorjema čestitamo ob odprtju in se zahvaljujemo za zaupanje ter korektno sodelovanje pri izvedbi projekta!
Pri razmišljanju o potresni varnosti pogosto velja napačno prepričanje, da so težje konstrukcije varnejše. V resnici na objekt med potresom delujejo sile, ki so odvisne predvsem od njegove mase – lažja kot je konstrukcija, manjše so potresne obremenitve. Prav zato ima les kot konstrukcijski material pomembno prednost, saj so objekti grajeni z leseno konstrukcijo približno 5-7x lažji od klasično grajenih.
Sodobne lesene konstrukcije, kot je sistem iz križno lepljenih CLT (X-Lam) plošč, so zasnovane tako, da med potresom učinkovito prevzemajo in prerazporejajo nastale sile. Les ima zaradi svojih mehanskih lastnosti sposobnost elastičnega odziva in deformacij, pri čemer pomembno vlogo prevzamejo vezna sredstva, oziroma spoji, ki omogočajo kontrolirano absorpcijo, oziroma disipacijo potresne energije.
Ključ do varnosti pa ni zgolj v materialu temveč v celovitem pristopu, kar pomeni smotrno izbiro konstrukcijskega sistema v odvisnosti od arhitekturnih želja, ustrezno statično in potresno načrtovanje, izvedbo ustreznih povezav med elementi ter natančno izvedbo na terenu.
Lesena gradnja zato presega zgolj trajnostni vidik – ob pravilnem načrtovanju in izvedbi predstavlja varno, zanesljivo in sodobno konstrukcijsko rešitev, kjer njene prednosti še posebej izstopajo na potresno ogroženih območjih.
Več o pomenu pravočasnega razmišljanja o potresni varnosti, načrtovanju odpornih stavb in izzivih sodobne gradnje si lahko ogledate v intervjuju s prof. dr. Rokom Žarnićem v oddaji Vroča tema, kjer je omenjeno tudi podjetje CBD d.o.o. ter sodelovanje z našim direktorjem dr. Brunom Dujičem.
Z vrhunskim inženirskim znanjem, raziskovalno naravnanostjo ter predanim delom podjetje že dve desetletji zagotavlja pomembno tehnično podporo slovenskemu lesnemu sektorju. Hkrati z več kot 500 predavanji, strokovnimi nastopi in prispevki soustvarja prepoznavnost lesa kot sodobnega, zanesljivega in trajnostnega gradbenega materiala. Današnja raven uveljavljenosti lesa v slovenskem gradbeništvu je v veliki meri tudi rezultat dolgoletnega razvojno-raziskovalnega dela podjetja CBD, njegovega strokovnega delovanja na področju lesenih konstrukcij ter vztrajnega prispevka k promociji in razumevanju lesene gradnje.
Razvojno-raziskovalno delo podjetja CBD zaznamujejo inovativne in napredne konstrukcijske rešitve – od sistemov nadgradenj in potresnih sanacij obstoječih objektov do razvoja križno lepljenih rebrastih plošč, zaščitenih z evropskim patentom, ter stalne podpore proizvajalcem pri uvajanju novih konstrukcijskih sistemov v leseni gradnji.
V dveh desetletjih je ekipa podjetja CBD sodelovala pri projektiranju več kot 1.500 objektov z leseno konstrukcijo ter z večino slovenskih proizvajalcev lesenih objektov. S svojim znanjem je pomembno prispevala k premikanju meja stroke – od prvih večetažnih lesenih stanovanjskih objektov do zahtevnih športnih objektov, vrtcev, hotelov, turističnih objektov in nadgradenj obstoječih stavb.
Danes je podjetje CBD prepoznano kot zanesljiv strokovni partner, ki naročnikom nudi celovito podporo od idejne zasnove do izvedbe. Pri svojem delu vse bolj izpostavlja principe hibridne lesene gradnje, učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva ter s tem odgovarja na ključne izzive sodobnega grajenega okolja.
Z jasno usmeritvijo, pogumom za inovacije in zavezanostjo trajnostnemu razvoju bo podjetje CBD tudi v prihodnje soustvarjalo napredek lesene gradnje ter utrjevalo njeno vlogo kot enega ključnih gradnikov sodobne, odgovorne in trajnostno naravnane družbe.
Projekta sta pomembno referenčno delo sodobne javne lesene gradnje, pri katerem je sodelovalo tudi naše podjetje CBD d.o.o. kot izvajalec lesene konstrukcije.
Arhitektura: STRIP LAB – Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Manca Starman, Saša Štuhec, Manca Žugič Gabrijelčič, Tanja Pfajfar
Izvajalec lesene konstrukcije: CBD d.o.o., Gradbeno podjetje Posočje d.o.o.
Ostali izvajalci in dobavitelji: DA BO MONT d.o.o., Cerk d.o.o., Streha Kuhar d.o.o. (strešni sistem: Prefa Slovenija), Tesarstvo Kolar d.o.o., MMaj d.o.o., Mizarstvo Fon s.p., Lovorika d.o.o., MTI Pavlič d.o.o.
Projekta predstavljata primera napredne uporabe lesa ter integracije trajnostnih materialov v javni infrastrukturi. S svojo zasnovo prispevata k razvoju nizkoogljične gradnje in krepitvi vloge lesa v sodobni arhitekturi.
Podelitev nagrad je potekala v torek, 19. maja v Mestnem muzeju Ljubljana.
Nagrajeni projekti bodo predstavljeni tudi na razstavi OHS Award, ki bo na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani med 20. majem in 24. junijem 2026.
Naše podjetje je sodelovalo v zaključni razpravi, kjer so sogovorniki obravnavali ključne izzive na področju razogljičenja stavbnega fonda in trajnostne gradnje.
Teme razprave
V okviru okrogle mize so bila izpostavljena vprašanja, povezana z:
razogljičenjem več kot 5.000 stavb javnega sektorja do leta 2050,
vlogo lesene gradnje pri doseganju podnebnih ciljev,
sistemskimi ovirami za širšo uporabo lesa v javnih in zasebnih investicijah,
pomenom industrializacije gradnje (prefabrikacija, modularni sistemi) za pospešitev prenove.
Dogodek je ponudil prostor za izmenjavo pogledov med predstavniki stroke, javnega sektorja in gospodarstva ter poudaril pomen sodelovanja pri uresničevanju trajnostnega prehoda.
Predstavili bomo enega naših pomembnejših projektov z vidika trajnosti in zmanjšanja ogljičnega odtisa pri gradnji, ki smo ga izvedli v letu 2023. Gre za nadgradnjo Poljanska-Roška, kjer smo dvoetažno starejšo stavbo nadgradili s tremi etažami iz križno lepljenih plošč in v konstrukciji uskladiščili kar 400 ton C02. Več o projektu si lahko preberete med našimi projekti X-Lam City Top.
Letošnja osrednja tema festivala »Too much? What is just enough?« odpira razmislek o trajnostnem razvoju, odgovornem projektiranju in iskanju ravnovesja med tehnologijo, arhitekturo ter vplivom na okolje. Vrednote dogodka se tesno prepletajo tudi z našim pristopom k sodobni leseni gradnji, kjer skozi inovativne konstrukcijske rešitve razvijamo trajnostne in učinkovite objekte prihodnosti.
BIG SEE festival predstavlja odlično priložnost za izmenjavo znanja, spremljanje aktualnih trendov ter povezovanje s strokovnjaki s področja arhitekture, projektiranja in razvoja. Veselimo se zanimivih predavanj, novih poznanstev in navdihujočih pogovorov o prihodnosti trajnostne gradnje.
Osrednji trenutek dogodka je bila prva javna predstavitev pobude in uradnega manifesta za Mednarodni dan bivanja z lesom, s predlaganim datumom 7. november. Pomen tega trenutka je dodatno zaznamoval podpis listine podpore pobudi, s katero so ustanovni partnerji izrazili skupno zavezo, da 7. november razvijajo kot dan kulture bivanja z lesom, strokovne izmenjave in širšega razumevanja vloge lesa pri oblikovanju kakovostnega življenjskega prostora. S tem se začenja proces dejavnosti z jasnim ciljem, da se 7. november uveljavi kot mednarodni dan bivanja z lesom.
Dogodek je potekal v okviru gostovanja razstave oziroma showrooma BIVANJE Z LESOM®, ki letos obeležuje 12 let delovanja. Projekt nastaja ob podpori nacionalnih partnerjev Direktorata za lesarstvo in SPIRIT Slovenija ter strateških partnerjev CBD, Geberit in Stilles.
Program je povezal predstavitev referenčnih lesenih objektov, pristopov in rešitev uveljavljenih podjetij lesene gradnje v Sloveniji ter njihovih partnerjev, nagovore predstavnikov ključnih institucij, predstavitev slovenske pobude za Mednarodni dan bivanja z lesom, izbrane butične destinacije iz lesa iz kampanje Wood We Go®, lesene izdelke izbranih lesarskih šol ter sproščeno mreženje po zaključku uradnega dela.
Dogodek je bil zato več kot predstavitev razstave in več kot podpis dokumenta. Bil je ustanovitveni trenutek širše pobude, ki želi v prihodnjih letih še močneje povezovati stroko, institucije, podjetja, ustvarjalce in širšo javnost v skupnem razumevanju, da kakovost bivanja, odgovorno oblikovanje prostora, premišljena uporaba naravnih materialov in prihodnost planeta niso ločene teme, temveč skupna naloga našega časa.
Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu prevladovali gradbeni materiali, kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes temu ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal celo vodilen gradbeni material v trajnostni stanovanjski gradnji.
Les je naravni gradbeni material, ki diha skupaj s prostorom, zato je življenje v hiši iz lesa bolj zdravo in prijetno. Poleg kvalitete bivalnega okolja pa je njegova velika prednost tudi mnogo hitrejša izvedba objekta.
»Les kot gradbeni material je dobil predvsem v sodobni trajnostni gradnji neko dodatno veljavo. Ko imamo lesen masivni ovoj, v katerem bivamo, živimo, nam les kot material uravnava zračno vlago in daje občutek bivanjskega ugodja. To je težko opisati, vendar ljudje, ki so to občutili, lahko povedo, da je razlika. In zelo veliko zdravstvenih ustanov se odloča in raziskuje, kako lesen ovoj vpliva na koncentracijo otrok v šoli, v vrtcu, ugotovili so tudi, da zniža srčni utrip preko noči. Vsi ti dejavniki so les kot naravni material postavil v ospredje, da povzroča najmanj stresa in dejansko najbolj prijetno bivalno okolje. Poleg tega pa delujemo trajnostno. Les je naraven material, ki po svojem odsluženem življenjskem ciklu propade. To pomeni ne obremenjuje okolja,«
razlaga Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad.
Križno lepljen les
Strokovnjak s področja lesene gradnje nam predstavi tehnologijo križno lepljenega lesa (X-lam), ki je že dve desetletji v ospredju sodobnega trajnostnega gradbeništva.
X-lam sistem imenujemo izvedbo lesene masivne konstrukcije iz lesenih masivnih križno lepljenih ploskovnih elementov, kjer so stene in medetažne plošče izdelane iz različno debelih večslojnih panelov. Tovrstne konstrukcije imajo izjemne prednosti pri požarni in potresni odpornosti, hkrati pa zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja nudijo izjemno bivalno ugodje. So najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid v klasični gradnji, vsi ostali sloji izolacije in finalizacije objekta pa se izvedejo na leseno masivno X-lam konstrukcijo z zelo enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja.
Razvoj in uporaba X-lam panelov je v velikem porastu, saj so prodrli že na vse kontinente sveta, njihova proizvodnja in poraba pa trenutno še vedno eksponentno narašča. Trenutno je v tej tehnologiji v zadnjih nekaj letih po svetu in tudi v Sloveniji izvedeno mnogo več etažnih stavb, celo 20-etažna, projektirajo pa se že še višje stanovanjske zgradbe in tudi druge najzahtevnejše arhitekturne konstrukcijske izvedbe. V tehnologiji križno lepljene gradnje se namreč lahko izdela tudi dvigalni in stopniščni jašek tako v manjših kakor tudi v več-etažnih objektih.
Lesena gradnja naj bi naraščala tudi v prihodnosti predvsem zaradi ekološko in trajnostno usmerjenega razvoja družbe, saj je les edini konstrukcijski material, ki ima izjemno »eko« bilanco. Glede na vse večji pomen visoko toplotno-izolativnih objektov (pasivni, nič-energijski in plus-energijski), kjer ima velik pomen tudi zrakotesnost, je lesena celovita X-lam konstrukcija brez toplotnih mostov edina smiselna in optimalna izbira za doseganje vseh potrebnih zahtev.
Začasni prostori SNG Drama Ljubljana, ki jih je zasnoval arhitekturni biro Vidic Grohar, so prejeli eno najpomembnejših evropskih arhitekturnih priznanj – nagrado EU Mies van der Rohe v kategoriji obetavne prakse.
Nagrado so razglasili v finskem Ouluju, kjer so med več kot 400 nominiranimi projekti izbrali sedem finalistov. Ljubljanski projekt je žirijo prepričal s premišljeno preobrazbo industrijske hale v prilagodljiv gledališki prostor, ki z minimalnimi sredstvi in hitro izvedbo ponuja kakovostno kulturno infrastrukturo.
Arhitekti so obstoječo stavbo oživili z nizkocenovnimi, a natančno načrtovanimi posegi, pri čemer so poudarili ponovno rabo materialov in trajnostni pristop. Žirija je posebej izpostavila, da projekt začasnost preoblikuje v močno arhitekturno izjavo ter aktivira prej zapuščeni industrijski kompleks.
Letošnja glavna nagrada je sicer pripadla prenovi razstavnega kompleksa v belgijskem Charleroiju, vendar uspeh ljubljanske Drame pomembno utrjuje prepoznavnost slovenske arhitekture v evropskem prostoru.
